Modrost v očeh

VEČ ...|27. 8. 2024
Koncept dobrega staranja

Naš gost je bil raziskovalec, sociolog dr. Otto Gerdina, direktor zavoda Opro, ki nam je predstavil koncept dobrega staranja in nam pojasnil tudi dojemanje starosti skozi zgodovino. Marsikaj lahko storimo sami, a marsikaj bi morali urediti tudi sistemsko, da se bomo lahko „dobro starali“. V drugem delu oddaje pa še pogovor z urednico revije Vzajemnost Jožico Dorniž, ki nam je predstavila poletno številko revije in obenem razkrila tudi nekaj vsebin septembrske.

Koncept dobrega staranja

Naš gost je bil raziskovalec, sociolog dr. Otto Gerdina, direktor zavoda Opro, ki nam je predstavil koncept dobrega staranja in nam pojasnil tudi dojemanje starosti skozi zgodovino. Marsikaj lahko storimo sami, a marsikaj bi morali urediti tudi sistemsko, da se bomo lahko „dobro starali“. V drugem delu oddaje pa še pogovor z urednico revije Vzajemnost Jožico Dorniž, ki nam je predstavila poletno številko revije in obenem razkrila tudi nekaj vsebin septembrske.

gerotranscedencastarostdostopnoststarejšidolgoživost

Modrost v očeh

Koncept dobrega staranja

Naš gost je bil raziskovalec, sociolog dr. Otto Gerdina, direktor zavoda Opro, ki nam je predstavil koncept dobrega staranja in nam pojasnil tudi dojemanje starosti skozi zgodovino. Marsikaj lahko storimo sami, a marsikaj bi morali urediti tudi sistemsko, da se bomo lahko „dobro starali“. V drugem delu oddaje pa še pogovor z urednico revije Vzajemnost Jožico Dorniž, ki nam je predstavila poletno številko revije in obenem razkrila tudi nekaj vsebin septembrske.

VEČ ...|27. 8. 2024
Koncept dobrega staranja

Naš gost je bil raziskovalec, sociolog dr. Otto Gerdina, direktor zavoda Opro, ki nam je predstavil koncept dobrega staranja in nam pojasnil tudi dojemanje starosti skozi zgodovino. Marsikaj lahko storimo sami, a marsikaj bi morali urediti tudi sistemsko, da se bomo lahko „dobro starali“. V drugem delu oddaje pa še pogovor z urednico revije Vzajemnost Jožico Dorniž, ki nam je predstavila poletno številko revije in obenem razkrila tudi nekaj vsebin septembrske.

Damijana Medved

gerotranscedencastarostdostopnoststarejšidolgoživost

Vstani in hodi

VEČ ...|23. 7. 2023
Lahko branje

V tokratni oddaji več o lahkem branju, ki je prilagojeno sporočilo do take mere, da ga razumejo tudi ljudje z najrazličnejšimi oviranostmi; kot so ljudje z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, ljudje po možganski kapi, … tudi tujci, ki ne govorijo slovenskega jezika, in so začasni uporabniki lahkega branja. Navsezadnje pa lahko prilagoditve v besedilu koristijo čisto vsem. Naša gostja v oddaji je bila Saša Lesjak, vodja Centra za komunikacijo in lahko branje v Zavodu Risa.

Lahko branje

V tokratni oddaji več o lahkem branju, ki je prilagojeno sporočilo do take mere, da ga razumejo tudi ljudje z najrazličnejšimi oviranostmi; kot so ljudje z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, ljudje po možganski kapi, … tudi tujci, ki ne govorijo slovenskega jezika, in so začasni uporabniki lahkega branja. Navsezadnje pa lahko prilagoditve v besedilu koristijo čisto vsem. Naša gostja v oddaji je bila Saša Lesjak, vodja Centra za komunikacijo in lahko branje v Zavodu Risa.

vključujoča družbadostopnost informacijZavod Risabranjeljudje z oviranostjo

Vstani in hodi

Lahko branje

V tokratni oddaji več o lahkem branju, ki je prilagojeno sporočilo do take mere, da ga razumejo tudi ljudje z najrazličnejšimi oviranostmi; kot so ljudje z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, ljudje po možganski kapi, … tudi tujci, ki ne govorijo slovenskega jezika, in so začasni uporabniki lahkega branja. Navsezadnje pa lahko prilagoditve v besedilu koristijo čisto vsem. Naša gostja v oddaji je bila Saša Lesjak, vodja Centra za komunikacijo in lahko branje v Zavodu Risa.

VEČ ...|23. 7. 2023
Lahko branje

V tokratni oddaji več o lahkem branju, ki je prilagojeno sporočilo do take mere, da ga razumejo tudi ljudje z najrazličnejšimi oviranostmi; kot so ljudje z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, ljudje po možganski kapi, … tudi tujci, ki ne govorijo slovenskega jezika, in so začasni uporabniki lahkega branja. Navsezadnje pa lahko prilagoditve v besedilu koristijo čisto vsem. Naša gostja v oddaji je bila Saša Lesjak, vodja Centra za komunikacijo in lahko branje v Zavodu Risa.

Damijana Medved

vključujoča družbadostopnost informacijZavod Risabranjeljudje z oviranostjo

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 4. 2023
Kdo je dober psihoterapevt?

Naša gostja je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Razmišljala je o o tem, kaj človeka naredi za dobrega psihoterapevta in kako bo potekal pilotni projekt za večjo dostopnost do teh storitev v Centrih za duševno zdravje.

Kdo je dober psihoterapevt?

Naša gostja je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Razmišljala je o o tem, kaj človeka naredi za dobrega psihoterapevta in kako bo potekal pilotni projekt za večjo dostopnost do teh storitev v Centrih za duševno zdravje.

duhovnostsvetovanjekriteriji dobrega psihoterapevtacentri za duševno zdravjedostopnost psihoterapije

Življenje išče pot

Kdo je dober psihoterapevt?

Naša gostja je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Razmišljala je o o tem, kaj človeka naredi za dobrega psihoterapevta in kako bo potekal pilotni projekt za večjo dostopnost do teh storitev v Centrih za duševno zdravje.

VEČ ...|28. 4. 2023
Kdo je dober psihoterapevt?

Naša gostja je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Razmišljala je o o tem, kaj človeka naredi za dobrega psihoterapevta in kako bo potekal pilotni projekt za večjo dostopnost do teh storitev v Centrih za duševno zdravje.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanjekriteriji dobrega psihoterapevtacentri za duševno zdravjedostopnost psihoterapije

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 2. 2023
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Zastopa interese prek 118.000 slovenskih invalidov. Delovanje sveta nam je predstavil strokovni sodelavec Primož Jeralič, ki je med drugim povedal, s katerimi projekti se trenutno ukvarjajo in katere so najbolj pereče teme, s katerimi se srečujejo invalidne osebe.

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Zastopa interese prek 118.000 slovenskih invalidov. Delovanje sveta nam je predstavil strokovni sodelavec Primož Jeralič, ki je med drugim povedal, s katerimi projekti se trenutno ukvarjajo in katere so najbolj pereče teme, s katerimi se srečujejo invalidne osebe.

invalidipravice invalidovvključujoča družbaenake možnostidostopnost

Vstani in hodi

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Zastopa interese prek 118.000 slovenskih invalidov. Delovanje sveta nam je predstavil strokovni sodelavec Primož Jeralič, ki je med drugim povedal, s katerimi projekti se trenutno ukvarjajo in katere so najbolj pereče teme, s katerimi se srečujejo invalidne osebe.

VEČ ...|26. 2. 2023
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Zastopa interese prek 118.000 slovenskih invalidov. Delovanje sveta nam je predstavil strokovni sodelavec Primož Jeralič, ki je med drugim povedal, s katerimi projekti se trenutno ukvarjajo in katere so najbolj pereče teme, s katerimi se srečujejo invalidne osebe.

Damijana Medved

invalidipravice invalidovvključujoča družbaenake možnostidostopnost

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|16. 5. 2025
Komunikacija v šoli

V zadnjih letih se je v šolskih prostorih ob različnih mnenjih staršev in učiteljev pogosto zaostrilo. Vlada je uveljavila nov zakon, s katerim razredniki niso več dolžni opozarjati na potrebo po opravičilih, ampak je odgovornost za opravičevanje odsotnosti učencev pri pouku prešla na njihove starše. Omejeni so tudi telefoni v šoli. Oboje je v preteklih letih močno poseglo v odnos med starši in učitelji, oziroma šolo. Kako vzpostavljati boljši/dober odnos in pogovor, usklajevati različna stališča, kako torej s kakovostno komunikacijo med starši in učitelji omogočiti otroku njegovo pristnost?, smo govorili z Natalijo Hormuth, profesorico latinščine in francoščine, svetovalko za celostno življenje in zdravje ter za vodenje z vrednotami, direktorico Zavoda Viamus za glasbo, celostno življenje in zdravje ter osebno rast. 

Komunikacija v šoli

V zadnjih letih se je v šolskih prostorih ob različnih mnenjih staršev in učiteljev pogosto zaostrilo. Vlada je uveljavila nov zakon, s katerim razredniki niso več dolžni opozarjati na potrebo po opravičilih, ampak je odgovornost za opravičevanje odsotnosti učencev pri pouku prešla na njihove starše. Omejeni so tudi telefoni v šoli. Oboje je v preteklih letih močno poseglo v odnos med starši in učitelji, oziroma šolo. Kako vzpostavljati boljši/dober odnos in pogovor, usklajevati različna stališča, kako torej s kakovostno komunikacijo med starši in učitelji omogočiti otroku njegovo pristnost?, smo govorili z Natalijo Hormuth, profesorico latinščine in francoščine, svetovalko za celostno življenje in zdravje ter za vodenje z vrednotami, direktorico Zavoda Viamus za glasbo, celostno življenje in zdravje ter osebno rast. 

Nataša Ličen

svetovanje

Naš gost

VEČ ...|10. 5. 2025
Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Damijana Medved

spominživljenjegledališčerežiserDodekalogija 1972-1983Evropska prestolnica kulture

Naš pogled

VEČ ...|13. 5. 2025
Imamo papeža Leona XIV.

Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.


 

Imamo papeža Leona XIV.

Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.


 

Radio Ognjišče

komentar

Doživetja narave

VEČ ...|16. 5. 2025
Gre v gore brez avtomobila?

V duhu 10. obletnice okrožnice Laudato si papeža Frančiška smo se odpravili v planinski svet z uporabo javnega potniškega prometa. Kako nam pri tem lahko pomaga aplikacija planinske zveze, ki tudi sicer postaja vse boljši pripomoček za načrtovanje planinskih izletov? In ali je danes sploh mogoče (pre)živeti brez osebnega avtomobila, tudi če prosti čas pogosto namenimo obiskovanju gora? Naša gosta sta bila urednik za kartografijo pri PZS Andrej Stritar in ljubiteljica gorskega teka Deja Jakopič.

Gre v gore brez avtomobila?

V duhu 10. obletnice okrožnice Laudato si papeža Frančiška smo se odpravili v planinski svet z uporabo javnega potniškega prometa. Kako nam pri tem lahko pomaga aplikacija planinske zveze, ki tudi sicer postaja vse boljši pripomoček za načrtovanje planinskih izletov? In ali je danes sploh mogoče (pre)živeti brez osebnega avtomobila, tudi če prosti čas pogosto namenimo obiskovanju gora? Naša gosta sta bila urednik za kartografijo pri PZS Andrej Stritar in ljubiteljica gorskega teka Deja Jakopič.

Blaž Lesnik

svetovanjenaravaJPPmaPZSPZSkartografijaaplikacijanačrtovanje potigorski tektrailMala pošast Mici

Komentar tedna

VEČ ...|16. 5. 2025
Habemus papam

Marjana Debevec, novinarka na Radiu Ognjišče, o izvolitvi Papeža Leona XIV. 

Habemus papam

Marjana Debevec, novinarka na Radiu Ognjišče, o izvolitvi Papeža Leona XIV. 

Radio Ognjišče

komentar

Za življenje

VEČ ...|17. 5. 2025
Stiske otrok

Kako naj ob stiskah otrok starši in zlasti mame poskrbijo tudi zase. O tem je govorila Nada Zupančič.

Stiske otrok

Kako naj ob stiskah otrok starši in zlasti mame poskrbijo tudi zase. O tem je govorila Nada Zupančič.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|17. 5. 2025
Sv. Filip Neri s pol brade

Spoznali smo zavetnika šaljivcev Filipa Nerija, ki je bil vedre narave in se je tudi sam rad velikokrat šalil na svoj račun. Tokratna oddaje je prinesla tudi klice otrok v živo in vabilo na tečaj risanja.

Sv. Filip Neri s pol brade

Spoznali smo zavetnika šaljivcev Filipa Nerija, ki je bil vedre narave in se je tudi sam rad velikokrat šalil na svoj račun. Tokratna oddaje je prinesla tudi klice otrok v živo in vabilo na tečaj risanja.

Maja Morela

otrocimladiglasbaduhovnost

Cestitke

VEČ ...|17. 5. 2025
Čestitke 17. maj 2025

Čestitke na Radiu Ognjišče

Čestitke 17. maj 2025

Čestitke na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz naših krajev

VEČ ...|17. 5. 2025
Ptuj, Podlehnik, Grad na Goričkem, Slovenske gorice, Ilirska Bistrica

Poročali smo o težavah pri črpanju evropskih sredstev na območju Slovenskih goric, gradnji novega doma za starejše v Halozah, obnovi Osnovne šole v Ilirski Bistrici, blagoslovu kapele pri minoritih na Ptuju in odkritju že 13. vrste netopirja, ki je prisotna v kraju Grad na Goričkem.

Ptuj, Podlehnik, Grad na Goričkem, Slovenske gorice, Ilirska Bistrica

Poročali smo o težavah pri črpanju evropskih sredstev na območju Slovenskih goric, gradnji novega doma za starejše v Halozah, obnovi Osnovne šole v Ilirski Bistrici, blagoslovu kapele pri minoritih na Ptuju in odkritju že 13. vrste netopirja, ki je prisotna v kraju Grad na Goričkem.

Andrej Šinko

politikadružbainfo